Kaj destinacije dejansko počnejo, da bi postale bolj trajnostne?

Trajnostnost ne vključuje le okoljskih vidikov, temveč tudi gospodarski ter družbeni in kulturni razvoj ter zajema ravnovesje vseh treh elementov (3). Sezonskost turizma, vključevanje lokalnih skupnosti, zaposlovanje v turizmu in diverzifikacija lokalnega gospodarstva so pomembni vidiki, ki jih je treba upoštevati, če želimo doseči trajnostni turizem. Oglejte si še naše druge objave na blogu o trajnostnem razvoju in trajnostnem turizmu!

Kaj počnejo mesta v boju proti podnebnim spremembam? – Naslednja postaja: Genova, Italija!

Genova v Italiji si je za cilj zadala, da z vzpostavitvijo poti in zemljevida Metrominuto prikaže, kako priročno je lahko tudi to, da avto pustiš doma in se odpraviš peš. Gre za zemljevid, ki prikazuje najpomembnejše znamenitosti destinacije kot postojanke na številnih linijah za pešce, ki se povezujejo v omrežje podobno kot linije javnega prevoza. S temi linijami za pešce je Genova ljudem dala možnost, da lahko (znova) odkrijejo mesto na nove načine ter med njimi vzbudila nov način razmišljanja o tem, kako potujejo in kako so povezani s svojimi osebnimi vozili.

Drug primer prihaja iz Španije. S tem, ko je svojim prebivalcem ponudila brezplačen javni prevoz, je Marbella opravila svoj del pri spodbujanju uporabe okolju prijaznejših prevoznih sredstev. Posledično zdaj več ljudi uporablja javni prevoz kot svoj lastni prevoz. Le čas bo pokazal, ali bo tej poti sledilo še več mest.

Bordeaux služi za zgled, s tem ko več svojih prebivalcev vključuje v problem trajnostnosti, saj želi spodbuditi razpravo z domačini in obiskovalci, in sicer s pomočjo vprašalnikov o tem, kako javnost vidi turizem, odprtih javnih forumov in ciljnih skupin, ki se zbirajo, da razpravljajo o dolgoročnem načrtu za trajnostni turizem.

S povezovanjem ljudi lahko kulturni prostori in festivali spodbujajo trajnostni razvoj. Najbolj trajnostni festival na Danskem, NorthSide, se odvija v Aarhusu in organizatorji so poskrbeli, da se pri vsem uporabljajo zelene alternative, od hrane do upravljanja z odpadki in celo električne energije, ki jo napaja izključno zelena elektrika.

Nenazadnje pa sem prepričan, da ste že slišali za primer iz Benetk, ki so nedavno uvedle sistem rezervacij in vstopnino za obisk mesta, predvsem za enodnevne izlete, in sicer z namenom, da bi zmanjšale dotok turistov. Mesto namreč že leta bremeni prekomerni turizem (4). Podobno je Palma, prestolnica španskega otoka Majorka, uvedla davek »davek za trajnostni turizem« za obiskovalce, ki je namenjen financiranju znanstvenih raziskav, izobraževanja in zaposlovanja, kot tudi ohranjanja naravnega bogastva otoka. Obveznost varovanja narave je na turistični lokaciji tako razdeljena z vključevanjem obiskovalca in zmanjševanjem ogljičnega odtisa industrije.

Ohranjanje naravnega okolja – »posvoji drevo, da v Atenah jih zmanjkalo ne bo«

S tem privlačnim sloganom so v Atenah začeli letno zasajati okrog 600 dreves, da bi zaščitili in izboljšali naravno okolje. A ta drevesa je treba zaščititi pred vremenskimi vplivi in čim bolj povečati njihov koristen vpliv na okolje, zato jih je treba zalivati tri- do štirikrat na teden. Da bi prišli do čim učinkovitejših metod ohranjanja dreves, so v Atenah vzpostavili program Posvoji drevo in s sodelovanjem s prebivalci izdali zemljevid, ki prikazuje koordinate vseh dreves v mestu, njihove značilnosti in urnik zalivanja. Ljudje lahko tako poiščejo določeno drevo in se zavežejo k temu, da ga bodo sami zalivali s pomočjo aplikacije Novoville. Ali ni to enkratna naloga za vse ljubitelje rastlin?

Razpršitev turistov – po neuhojenih poteh

Prepričan sem, da ste to že doživeli: Sprehajate se po ozkih ulicah obmorskega mesteca, a namesto uživanja v miru in spokojnosti, ki ga destinacija lahko ponuja, se morate prerivati skozi gnečo turistov, ki so imeli enaka pričakovanja kot vi. Ravno zato Porto spodbuja razpršitev tokov turistov ter si prizadeva za podaljšanje bivanja v mestu. S tem bi se namreč zmanjšal pritisk na regije in objekte, po katerih je veliko povpraševanje. Decentralizacija turističnih namestitev in razpršitev trgov prav tako pripomoreta k zmanjšanju družbeno-prostorskih neravnovesij z ustvarjanjem novih zanimivih točk in znamenitosti.

Kaj lahko storimo mi?

Zgoraj omenjeni ukrepi bili sprejeti na mestni ravni, kaj torej to pomeni za nas kot popotnike? Za začetek lahko podpremo te pobude, tako da se pogosteje poslužujemo javnega prevoza namesto osebnega avtomobila ali letala ter poiščemo destinacije na še neuhojenih poteh, da se izognemo prekomernemu turizmu in razširimo morebitne pozitivne učinke turizma. Veliko je majhnih stvari, ki jih lahko naredimo, če želimo prispevati v boju proti podnebnim spremembam, z njimi pa začetek ne bo preveč obremenjujoč.

V naslednjem članku se bomo posvetili Sloveniji, ki je eden izmed sedežev projekta Travel Different in ki je dosegla prepoznavnost zaradi svojih izjemnih ukrepov na področju trajnostnosti. Čeprav jo pogosto spregledamo in je mnogi niti ne poznajo dobro, država izstopa s svojimi mnogimi presenetljivimi in navdihujočimi trajnostnimi ukrepi.

Seznam literature

1. Evropska komisija (b. d.). European Capitals of Smart Tourism. Pridobljeno 19. avgusta 2022 s https://smart-tourism-capital.ec.europa.eu/leading-examples-smart-tourism-practices-europe_en#:~:text=The%20compendium%20aims%20at%20raising,of%20tourism%20in%20the%20EU.
2. Evropska komisija (b. d.). Compendium of Best Practices. Pridobljeno 19. avgusta 2022 s https://smart-tourism-capital.ec.europa.eu/system/files/2022-05/Best%20Practice%20Report_2022_Update.pdf.
3. Svetovna turistična organizacija Združenih narodov (b. d.). Sustainable development. Pridobljeno 20. avgusta 2022 s https://www.unwto.org/sustainable-development.
4. Buckley, J. B. (2022, 22. april). Venice to charge daytrippers up to €10 to enter in 2023. CNN. https://www.cnn.com/travel/article/venice-entry-reservation-fee/index.html.