Kaj za vraga je trajnostni turizem?

Termina, in z njim načela trajnostnosti, se je leta 1713 domislil Nemec Hans Carl von Carlowitz. Bil je manj pomemben plemič, ki je delal za zelo pomembnega plemiča in med drugim tudi upravljal z njegovimi gozdovi. Ugotovil je, da je lahko hitro zaslužil s sečnjo in prodajo velikega števila dreves. A ker morajo drevesa biti stara od 80 do 100 let, preden je iz njih smiselno izdelati deske in druge uporabne stvari, ni pametno prehitro posekati preveč dreves. Kaj hitro lahko namreč zmanjka dreves, ki so dovolj stara za sečnjo.

Če torej pomemben plemič (no, ne sam) poseka preveč dreves in jih proda, ustvari dober posel, ampak njegov sin (hčere takrat na žalost niso znale dobro šteti) tega ne bi več mogel narediti. Le plemičev vnuk bi lahko posekal drevesa, ki bi zrastla nazaj. To je tudi načelo trajnostnosti – ne jemlji več, kot lahko spet zraste nazaj.

Starodavno pleme Lakota v severnoameriški preriji zna vse skupaj še bolje strniti. Ne počni ničesar, kar bi lahko škodljivo vplivalo na naslednjih sedem generacij. Gre za tako imenovani »zakon sedmih generacij«. Prav tako se mi zdi ustrezno, da mora biti to, kar delamo, »enkeltauglich«. To nemško besedo je težko prevesti. Ne delaj ničesar, kar bi lahko bilo slabo za tvoje vnuke. Če bi se tega res držali, ojej – vse stvari, ki bi jih res morali prenehati početi.

A ni nam treba nehati potovati. Spremeniti moramo le svoje potovalne navade in potovati drugače. Tukaj je nekaj predlogov:

Dobro se seznani, preden se odpraviš na pot

Poizvedi, kolikor se le da. Bolje ko poznaš svojo destinacijo, bolje jo boš razumel in jo odkrival – tamkajšnjo kulturo, ljudi, zgodovino, naravo, običaje, hrano ...

Thanks! Grazie! ありがとうございました。Hvala! Kiitos!

Poznavanje le petih besed v jeziku domačinov lahko odpre marsikatera vrata, ljudem nariše nasmeh na obraz, lahko vodi do prijetnega pogovora in je odraz spoštovanja. Ne vrni se domov po treh tednih počitnic, ne da bi sploh kdaj spregovoril z domačinom. Svoje potovanje pa naredi pristnejše, tako da se vprašaš:

• Kaj sploh razumem o državi, v kateri sem?
  S čim so zaposleni ljudje; katere skrbi in katere radosti imajo trenutno?
  Kaj je trenutno glavna tema tamkajšnjih novic?

V redu. Zdaj lahko rečeš: To sploh ne zmanjša izpustov toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi mojega potovanja. Prav imaš, ampak tako domov vsaj odneseš veliko znanja in navdiha, kar tudi veliko pomeni.

Kje prespati

Kampiranje je običajno prijaznejše do okolja od hostla, ta pa je običajno bolj trajnosten od hotela. Poišči nastanitev, ki ima napisano politiko o okoljskem vplivu kot tudi o zaposlitvi ter kulturno politiko. Povprašaj po tem. Pomembno je, da se upravljavec nastanitve zaveda, da za vse več ljudi to postaja vse pomembnejša tema. In mogoče niti ne potrebuješ nastanitve, ki ima lasten bazen, telovadnico ipd., kar porabi ogromno vode, energije in drugih virov.

Razišči drugačne prevozne možnosti

Okrog 90 % vseh toplogrednih izpustov v turizmu je posledica potovanja od doma to destinacije in nazaj.

Potovanje po kopnem je izkušnja sama po sebi in način, da vidimo, kako se spreminjajo pokrajina, arhitektura, jezik, ljudje, ki vstopijo na vlak in nato izstopijo, ter meje med državami, ki so lahko vidne ali pa ne. Vse to zamudiš, če skačeš od enega klimatiziranega terminala do drugega. Razumevanje potovanja je del doživetja.

Mislim, da ne bi smel nihče uporabljati letala za razdalje, krajše od 1200 kilometrov. Preživljanje do 24 ur na vlaku ali avtobusu je lahko tudi zares zabavno. V redu, lahko postane utrujajoče, če ne potuješ ravno v spalniku.

Če pa res »moraš« leteti, poišči možnost leta, kjer ti ni treba prestopiti na drugo letalo, saj 25 % izpustov v povprečju nastane med vzletom in pristankom. Ne leti torej iz Berlina v Rim skozi Istanbul, čeprav je to mogoče najcenejša možnost. In izravnaj svoje izpuste. S tem financiraš projekt, ki lahko prihrani vsaj toliko toplogrednih izpustov kot jih spustiš v okolje. Oglej si Myclimate in preveri, kako to deluje in koliko stane. Več idej o tem, kako lahko izravnaš svoj ogljični odtis, najdeš v Alenkinem članku. In, prosim, ne leti v London za konec tedna, ker so vozovnice poceni. To je res nekaj, česar si svet ne more več privoščiti.

Na splošno pa nam izravnavanje svojega ogljičnega odtisa ne bi smelo dajati občutka, da lahko zato potujemo, kolikor želimo, če le izravnamo svoje izpuste. Naše svetovno podnebje se je znašlo v situaciji, kjer bi morali narediti oboje: leteti čim manj pogosto in izpeljati čim več podnebnih projektov.

Podpiraj lokalno gospodarstvo

Nekaj domačinov mogoče dela v letovišču, kjer so slabo plačani, dobiček pa prejmejo mednarodne korporacije in konča na tujih računih izjemno bogatih. Bolje je, da najdeš manjšo nastanitev, ješ v restavracijah v lasti domačinov, nakupuješ na tržnici ter spiješ svojo kavo v pravi kavarni. Tako lahko resnično doživiš državo, tvoj denar pa bo neposredno končal v lokalnem gospodarstvu. Tako boš razumel, kakšno kavo pijejo domačini, ne pa kakšna bi morala biti kava po mnenju neke multinacionalke. Preveri tudi, ali so spominki, ki jih želiš kupiti, res bili proizvedeni lokalno ali pa so jih na primer uvozili iz Kitajske. Prav tako preveri, kako pogosto je puščanje napitnine in koliko naj bi znašala. Nekateri ljudje so res odvisni od dodatnega zaslužka, ki ga dobijo z napitninami.

Poskusi se pozanimati o aktualnih prireditvah

Ne poslužuj se samo programa za turiste. Kaj drugega se še dogaja v mestu? Od maš do koncertov in gledaliških predstav ... Poskusi pridobiti čim več informacij o tem, katere vse dogodke lahko obiščeš.

Varčuj z vodo, elektriko, brisačami in odpadki

Ko počitnice preživljaš v regiji z malo vode, je elektrika, ki jo tam proizvajajo, najverjetneje »umazana«. Prav tako tvoji odpadki najverjetneje ne bodo reciklirani. To torej vzemi kot izziv in se v naslednjih dveh ali treh tednih svojih počitnic poskušaj obnašati čim prijazneje do okolja. In tako tudi nadaljuj doma!

Postavljaj vprašanja

S postavljanjem vprašanj lahko lastniku nastanitve ali osebju restavracije pokažeš, da ti je mar za okolje. Kje končajo odpadki? Kako je proizvedena elektrika v moji sobi? Kaj se zgodi z ostanki hrane iz bifeja? Od kod izvira meso na mojem krožniku?

A to vseeno počni spoštljivo, saj ni hujšega od arogantnega turista, ki misli, da bolje ve, kako se stvarem streže, ob tem pa še uživa, oseba, s katero govori, pa mora za svoj denar trdo garati.

In na koncu še

Svoje nasvete za odgovorno potovanje podeli še z drugimi. Nasvete skušaj deliti z družino in prijatelji ter jim povej, kako lahko tudi oni pozitivno vplivajo na svet, medtem ko uživajo na svojih počitnicah. Ob vrnitvi domov se še naprej izobražuj o regiji/državi, ki si jo obiskal. Mogoče se lahko vključiš tudi v kakšne aktivnosti ali se pridružiš nevladni organizaciji, ki deluje v tisti regiji. Povrni, kar si porabil. Potovanje pogosto odpira oči in srce nečemu novemu.

Še veliko več bi lahko postorili. Ampak navedel sem le nekaj točk. Upam pa, da si z njihovo pomočjo dobil par idej za svoje naslednje počitnice. Naj bodo čudovito doživetje, pa naj gre za nek oddaljen kraj ali destinacijo nekje v bližini.

Navdušujoče in pustolovske stvari lahko najdeš kjer koli, če veš, kje in kako jih poiskati. Za več informacij o trajnostnosti in okolju prijaznih zamisli te vabim, da prebereš Jochenov članek.