Trajnostni razvoj

Kaj je trajnostni razvoj?

Trajnostni razvoj je že številna leta vodilno načelo politike. Običajna definicija je: »Trajnostni razvoj je razvoj, ki dosega potrebe sedanjosti, ne da bi pri tem ogrozil sposobnost prihodnjih generacij, da bi tudi one dosegle svoje potrebe.«

To opiše razumevanje, da omejen planet ponuja le omejeno količino virov, ki bi jih morali uporabljati premišljeno in pravično porazdeliti. Po eni strani gre za vire, ki so na voljo, a so neobnovljivi, zaradi česar jih je torej treba premišljeno uporabljati, da bodo na voljo tudi za bodoče generacije. Po drugi strani pa gre za obremenitev okolja, ki je posledica uporabe teh virov, saj ima planet Zemlja omejeno sposobnost absorbiranja onesnaženja. To je najbolj razvidno s primera podnebnih sprememb, ki so posledica izpustov, ki nastanejo z izgorevanjem nafte, premoga in plina. Če so te omejitve presežene, to vpliva na sistem in podnebje se spremeni, kar privede do resnih posledic za naravo in ljudi.

Ta koncept se je običajno nanašal na bodoče generacije. Od takrat pa je bilo že veliko govora o trajnostnosti, ni pa bilo toliko konkretnih dejanj. Ta razvoj pa postaja tako očiten, da bodo še celo današnje generacije čutile učinke netrajnostnega načina življenja: podnebne spremembe močno vplivajo na celotne regije. Podaljšana obdobja vročine in suše vodijo k pogostejšim gozdnim požarom in slabemu pridelku. Povečano število hudih neviht vodi k poplavljanju. Te posledice podnebnih sprememb pa ne vplivajo samo na naravo, ampak otežujejo tudi življenjske pogoje številnim ljudem in jih ogrožajo na konkretnejše načine. (1)

Te spremembe so najopaznejše v državah južne poloble – tam revne ljudi tudi najhuje prizadenejo. Podnebne spremembe tako toliko bolj spodkopavajo cilj trajnostnega razvoja, ki je doseči trenutne potrebe ljudi ter dolgoročno zagotoviti oziroma izboljšati kakovost življenja ljudi po svetu. Ta vidik svetovne pravičnosti je osrednjega pomena koncepta trajnostnega razvoja, a ga države severne poloble včasih nekoliko zanemarijo, ko govorijo o dolgoročnem ohranjanju lastnih življenjskih pogojev.

Kakšno je stanje? Trije enostavni koncepti trajnostnosti

Obstaja ogromno raziskav o trajnostnosti, zaradi česar je na voljo neskončno podatkov. Nekateri modeli dobro ponazarjajo trenutno stanje trajnostnega razvoja. Tako lahko vidimo, kako daleč smo na poti do trajnostnega razvoja. Na kratko bomo predstavili tri modele:

Prvi je zelo znanstveni model, ki velja za standard v mednarodnem svetu in je hkrati tudi nazoren in razumljiv: Imenuje se »Meje zmogljivosti planeta«. Na podlagi devetih osrednjih dimenzij opisuje Zemljino zmogljivost in to, kako se kot človeštvo trenutno spopadamo z njo. Jasno je, da na številnih področjih presegamo zmogljivost planeta, vključno s podnebnimi spremembami, prekomerno izrabo zemlje ter nenadnim izumrtjem živalskih in rastlinskih vrst. Ta prekomerna izraba sodeč po številnih avtorjih raziskav spreminja naš planet in ogroža temelje za nadaljnji in varni razvoj človeštva! (2)

Drugi model, ki zelo jasno ponazarja čezmerno izkoriščanje, je tako imenovani »okoljski odtis«. (3) Izkoriščeni viri in okoljsko onesnaženost okolja, ki ob tem nastane, sta pretvorjena v območje, ki bi bilo potrebno za njun nastanek ali absorbiranje. Način, kako živimo, hrana, ki jo pojemo, način, kako se gibljemo, in še veliko več – vse to je sešteto in prikazuje, kaj takšen način življenja pomeni: po svetu trenutno »porabimo« 1,7 planeta na leto. Če bi vsi ljudje živeli tako, kot v povprečju živijo ljudje v Nemčiji in Sloveniji, bi potrebovali celo tri planete! (4) A kot vemo, imamo na voljo le en planet, tako je težava očitna!

Še en model, ki temelji na podobnih izračunih, je »dan Zemljine preobremenitve«. V tem primeru gre za določanje, katerega dne v letu načeloma zapustimo trajnostni okvir. Okoljski odtis je pretvorjen v koledarsko leto. Leta 2021 je ta datum po svetu bil 29. julij, v Nemčiji pa celo že 5. maj. (5)

Katera pot vodi do večje trajnostnosti?

Če resno vzamemo zgornje kazalnike, postane jasno, do so potrebne korenite spremembe, če želimo omogočiti trajnostni razvoj, ki bi vsem ljudem zagotovil dobro življenje. Boljši moramo biti pri ravnanju z okoljem ter pazljiveje ravnati z naravo, živalmi in celim svetom. Za to pa obstaja več pristopov.

Najbolj razširjeni in prevladujoči koncept temelji na tehnoloških rešitvah in inovacijah. Medtem ko bo gospodarstvo še naprej rastlo, bodo ekološke in pametne inovacije tlakovale pot do družbe z ničelnimi emisijami. Čarobni izraz tukaj je »zelena rast«. Sliši se precej obetavno, a je zaenkrat težko realistično.

Poleg boljše tehnologije in obsežnejšega recikliranja ipd. se moramo vprašati tudi po materialnem bogastvu. Pristop zadostnosti torej pravi, da bi se morali oddaljiti od modela rasti in ugotoviti: »Koliko stvari je dovolj za dobro življenje?« (6) Da bi dosegli trajnostni razvoj, se moramo tudi pomembneje dotakniti vprašanja socialne in gospodarske pravičnosti na svetovni ravni: bolj brez zadržkov deliti svoje vire in znanje.

Kaj lahko naredimo, da prispevamo k trajnostnemu razvoju?

Kot smo videli, je trajnostni razvoj ogromen podvig, ki je ambiciozen in ga lahko dosežemo po vsem svetu le s sodelovanjem. En del tako nedvomno predstavlja naše lastno obnašanje: kako lahko v vsakdanjem življenju porabim manj in se vedem bolj zavestno? Drugi del pa je politika: pri tem je pomembno, da skupaj postanemo aktivni in skupaj vplivamo, da lahko hitreje napredujemo pri trajnostnosti.

Za trajnostni turizem, ki je glavna tema tega projekta, to pomeni, da turizem ne sme postati le energetsko učinkovitejši in nekako bolj zelen, ampak tudi to, da najdemo načine, kako bistveno potovati drugače. In kako bi to izgledalo? To lahko ugotovimo skupaj!

Seznam literature

1. Trenutna dognanja o podnebnih spremembah lahko najdeš v poročilu IPCC:
   IPCC, 2021: Summary for Policymakers. V: Climate Change 2021: The Physical Science Basis. https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/downloads/report/IPCC_AR6_WGI_SPM_final.pdf (9/3/2022)
2. Dober pregled koncepta z obsežnim seznamom literature je mogoče najti v tem članku na Wikipediji.
3. Informacije o »okoljskem odtisu«: Home – Global Footprint Network (international),
   Na spletu so na voljo so razni kalkulatorji, s pomočjo katerih lahko izračunamo svoj okoljski odtis:
   Measure your impact | WWF (različne države in jeziki)
   https://www.fussabdruck.de/fussabdrucktest (v nemščini)
   http://www.footprintcalculator.org
   (Zaradi različnih metod izračunavanja in osnovnih podatkov, lahko pri izračunih nastanejo razlike.)
4. Vse države in podatki: https://data.footprintnetwork.org 
5. About Earth Overshoot Day (12. 3. 2022). Članek v nemščini: Earth Overshoot Day – BUNDjugend
6. Dober uvod v tematiko zadostnosti in odrasti v nemščini je na voljo tukaj:
   Suffizienz_Gutes_Leben_fuer_Alle.pdf
   Knjiga, ki jo je dobro prebrati, če želite izvedeti več o odrasti: Tim Jackson (2009/2017): Prosperity without growth. (Naslov v nemščini: Wohlstand ohne Wachstum).