Prostovoljstvo v času potovanja

Prostovoljstvo in potovanje

Prostovoljstvo mi omogoča globlji vpogled v dogajanje določene skupnosti, saj se na določenem območju zadržujem več časa. Kot etnologinji mi je izjemno dragoceno, da lahko spoznam kulturo in navade domačinov skozi njihovo vsakdanje življenje. Stanovanje pri domačinih in prostovoljenje sta zato kot nalašč zame.

Moji začetki

V Mozambik sem kot prostovoljka odšla v sklopu organizacije Pota. Enomesečno delo v vrtcu in šoli je bilo zame ključno. Zaradi predhodnega obiska Afrike sem imela dve leti pozneje dovolj poguma, da sem se v Tanzanijo odpravila sama. Tam sem si prostovoljsko delo iskala na portalu Workaway. Za nekajurno prostovoljsko delo na dan dobiš prenočišče in prehrano. Najpomembnejše od tega pa so seveda nove izkušnje, znanja in vpogled v drugačno kulturo.

Tanzanijo sem odkrila čisto po naključju. Med absolventskim stažem sem na vsak način želela na pustolovščino izven Evrope. Zaradi situacije s koronavirusom in takrat najstrožjih ukrepov so bile moje možnosti zelo omejene. Hkrati sem na družbenih omrežjih spremljala ljudi, kako so množično dopustovali na Zanzibarju. Glede na to, da me je Mozambik pred dvema letoma tako očaral in da sem se resnično želela še enkrat vrniti v podsaharsko Afriko, nisem kaj dosti razmišljala. Vedela sem, da ne želim Tanzanije in Zanzibarja doživeti na turističen način, pač pa se čim bolj vpeti v tamkajšnje življenje in pobliže spoznati tamkajšnjo kulturo. Pogledala sem možnosti prostovoljskega dela, uradnih jezikov (drugi uradni jezik je bil angleščina, kar me je prepričalo) in pogoje za vstop v državo ter čez slab mesec že letela v Arusho (Tanzanija).

Prostovoljstvo v Afriki

Pred odhodom v Tanzanijo sem imela zagotovljeno le prvo prostovoljsko izkušnjo, potem pa sem si delo iskala sproti. Vsak mesec sem v drugem delu države opravljala drugačno prostovoljsko delo. Daljše udejstvovanje je po mojem mnenju učinkovitejše in bolj trajnostno, hkrati pa se lahko bolj povežeš z ljudmi in ne hitiš tako. Edina slaba stvar pri tem je, da so zaradi tega poslavljanja zelo težka.

Prvi mesec sem stanovala pri lokalni družini v vasici nekoliko izven centra Arushe. Moja gostitelja sta bila mlad par s triletnim sinom, izšolana za turizem in z dobrim znanjem angleščine, kar mi je bilo v veliko pomoč. Vodila sta majhno safari agencijo Kilitanzania Pride Tours, obenem pa gostila številne prostovoljce, ki so jima pri tem pomagali. Moje delo ni bilo pretirano zahtevno. Vsak dan sem objavila eno objavo na Facebooku in Instagramu ter tako promovirala različne safarije in najboljše turistične aktivnosti, ki jih je organizirala agencija, kot so na primer ogled Narodnega parka Serengeti in kraterja Ngorongoro, trekingi na najvišjo goro Afrike – Kilimandžaro – in počitnice na Zanzibarju.

Od oglaševanja safari agencije do DJ festivala v puščavi

Poleg oglaševanja sem pomagala pri vsakodnevnih opravilih in pleskanju rešetk za okna. Delo je bilo zelo različno in sproščeno. Aprila sem se preselila v mesto ob Indijskem oceanu, Dar es Salaam. Tam sem pomagala organizaciji Hope&Wonder, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Nobeden od teh otrok ni govoril niti hodil in ves čas so potrebovali našo pomoč. Z otroki sem preživela veliko časa, jih hranila, previjala, skrbela za higieno prostorov in z otroki hodila na sprehode po vasi. Slednje je bilo moje najljubše opravilo, saj sem lahko na ta način spoznala okolico in domačine. Neprestano so me spraševali, če so to moji otroci.

Zadnjih par tednov sem preživela na Zanzibarju, kjer sem na jugu otoka v vasici Kizimkazi skrbela za posest s hišo in njen tropski vrt. V sirotišnici sem resnično veliko delala, delo na Zanzibarju pa je bilo malo bolj počitniško. Moja naloga je bila, da vsako jutro zalijem del vrta, sicer pa da skrbim za posest, da ne bi začela propadati.

Prostovoljsko delo, ki si ga izbereš, ni nujno v domeni tvoje stroke. Od sekanja bambusa na Kreti, kar je bila moja prva prostovoljska izkušnja v tujini, do zadnjega udejstvovanja v puščavi Wadi Rum na DJ festivalu pred nekaj meseci. Jaz sem na ta način dobila priložnost, da sem izkusila raznorazne stvari in dejavnosti, do katerih bi drugače težko dostopala.

Tanzanija mi je razprla krila. Potovanje je bilo zame velika prelomnica, saj sem prvič sama potovala izven Evrope. Več ko potujem sama, manj imam strahov in bolj zaupam sebi, da zmorem. Ko sem »preživela« Tanzanijo, sem dobila občutek, da sem pripravljena, da lahko grem sama kamorkoli.

Enosmerna letalska karta v Aleksandrijo

Raziskovanje Bližnjega vzhoda je bila moja dolgoletna želja. Še iz gimnazije, ko sem vsak večer spremljala takrat aktualne novice o vojni v Siriji in nenehnih spopadih med Izraelom in Palestino. Pred kratkim sem opravila nekajmesečni jezikovni tečaj arabščine in se vkrcala na letalo za Aleksandrijo. Po nenehnem pregovarjanju znancev, ki so že bili v Egiptu, da bom tam brez agencije popolnoma izgubljena in da je premikanje po državi praktično nemogoče, sem se vendarle odločila potovati sama. Ko pa sem že sedela na letalu, me je stevard že po vkrcanju na letalo ponovno vprašal, če sem prepričana, da sem na pravem letalu(?!).

Vendar sem imela načrt – vsak mesec preživeti v drugi državi. Začela sem z Egiptom in potem želela nadaljevati v Jordaniji in Palestini. En mesec za eno državo se mi je zdel razumen načrt. V tem času bi lahko opravljala dve prostovoljski deli in imela dovolj časa za odkrivanje države na neturističen način.

Na potovanjih se trudim izpustiti »turistične atrakcije«, saj so velikokrat plod masovnega turizma, velike obremenitve za okolje in, kar je največji razlog, velikokrat umetno ustvarjene. S prostovoljskim delom se bolj osredotočam na lokalne skupnosti in njihovo vsakdanje življenje. Zame je bil na primer cel dogodek, ko sem lahko z eno zanzibarsko družino kuhala in prebirala riž za kosilo. Ali pa pripravljala chapate. Za nekatere nič spektakularnega, jaz pa sem se toliko naučila in medtem celo povadila besede v svahiliju.

Ekipa projekta "Travel Different for Future" se zahvaljuje Idi, ker je napisala ta članek za naš blog, da bi delila svoje izkušnje in ideje za drugačna in bolj trajnostna potovanja.