Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj

Trajnostni razvoj je dober skupni cilj človeštva. Do zdaj je le deloma izpolnjen. Nekatere dobre ideje in programi še niso zadovoljivo izpeljani, na nekaterih drugih področjih pa še moramo ugotoviti, kako lahko skupaj živimo trajnostno.

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj sta v zadnjih 15 letih postala osrednji koncept, njun cilj pa je širjenje tematike trajnostnega razvoja v družbi ter boljše vključevanje družbe v razpravljanje in sodelovanje pri tematiki. Po svetu Unesco koncept promovira kot pomemben gradnik za trajnostni razvoj. (1)

Za kaj gre pri VITR-u

Pri vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj (VITR) gre za pripravljanje ljudi, da bodo ti lahko sodelovali pri trajnostnem razvoju. Da bi to dosegli, morajo ljudje najprej imeti osnovne informacije o trajnostnosti, obstoječih problemih in trenutnih svetovnih izzivih. VITR tako združuje tematike in vidike državljanske vzgoje, okoljskega izobraževanja in globalnega učenja. Pri trajnostnosti gre za okoljski, družbeni, kulturni in gospodarski vidik. Hkrati pa je pomembno pogledati tudi širše. Izobraževanje za trajnostnost ni le prepoznavanje in razumevanje problemov, ampak tudi iskanje rešitev: katere so izhodiščne točke, da bo naš svet bolj trajnosten? Kaj potrebujemo, da bo trajnostnost uspešna?

Osrednji pristop VITR-a je, da ljudem daje moč, da lahko sami postanejo aktivni in zavestno prispevajo k trajnostnemu razvoju. Temu primerno gre pri VITR-u tudi za kompetence. Te bi učencem morale omogočiti, da razvijejo in združijo svoja znanja in veščine. Cilj je omogočiti, da lahko delujejo samostojno in na razmišljujoč način. (2) To pomeni, da so na voljo informacije o določeni tematiki, nakar se kmalu postavi vprašanje, kako bi bili videti bolj trajnostni ukrepi na določenem območju. Katere so (alternativne) možnosti ukrepanja? Katera so izhodišča za spremembe? Kateri so osrednji akterji in kakšno vlogo igramo mi pri tem?

Kako deluje VITR

V praksi to pomeni, da je VITR napredoval in se odmaknil od klasičnega razumevanja učenja v smislu učilnice in učnih ur ter enosmernega prenosa znanja. Gre namreč za učenje skupaj: za učenje drug z drugim in drug od drugega. Za številne projekte VITR so torej značilni elementi neformalnega učenja: interaktivne metode, veliko praktičnih aktivnosti, spodbuda za razprave in razmislek. VITR se lahko le deloma odvija v učilnici. Zanj je potreben stik z zunanjim svetom, na primer sodelovanje z obšolskimi akterji in konkretne pobude.

Praktični elementi in aktivnosti pri projektih, kjer lahko ljudje sodelujejo, so še zlasti dragoceni. To je najboljši način za učenje o trajnostnih ukrepih in njihovo vadbo. Kdo mora ukrepati in kako ter kako lahko motiviramo sebe in druge, da bodo tudi oni ustrezno ukrepali? Katere projekte moramo poskusiti izvesti in katere nove stvari razviti? Kaj potrebujemo, da lahko ukrepamo na določen način, tako kot posamezniki kot skupnost?
V tem kontekstu je pomembno spodbuditi razpravo: ni vsesplošnega recepta ali idealnih rešitev za trajnostnost. Kazanje s prstom pa se tudi nikoli ni izkazalo za pedagoško dragoceno orodje.

Da bi preprečili vsiljevanje trajnostnosti od zunaj ali z vrha, je koristno nameniti več prostora vidiku interesov in motivacij učencev. To ustvari privlačno učno izkušnjo, ki je tudi plodnejša. Usmerjenost k sodelujočim in učencev pa hkrati pomaga tudi pri bolj realističnem obravnavanju in ocenjevanju trajnostnih problemov. Raziskave o trajnostnosti kažejo, da je v državah, kot je Nemčija, raven znanja o trajnostnosti visoka in da številni ljudje rečejo, da pri svojih dejanjih upoštevajo trajnostnost. Ampak ni tako, ko pogledamo vsakodnevna dejanja, na primer potrošnjo, nastanitev, mobilnost ali potovanje. Obstaja torej vrzel med tem, čemur raziskave pravijo »okoljsko znanje« in »okoljsko ukrepanje«. Inovativen in predan VITR mora nasloviti ta problem kot tudi neločljivo povezane dileme: zakaj se nam pogosto zdi tako težko delovati trajnostno?

VITR in trajnostni turizem

Na temo našega projekta, ki je trajnostni turizem, obstajajo številna vprašanja, ki jih lahko raziščemo in se jih lotimo skupaj: Katere so pogoste oblike potovanja in turizma ter kakšne učinke imajo v smislu trajnostnosti? Kako lahko in želimo potovati, kaj nam je najljubše, katere so naše potrebe in interesi? Kako lahko turizem postane bolj trajnosten? Katere so (alternativne) oblike potovanja, ki so nam manj poznane? Kako se soočamo s problemom, ko po eni strani drvimo skozi svet, po drugi strani pa želimo potovati trajnostno?

V skladu s pristopom VITR-a, ki učenje povezuje z vsakdanjim življenjem, bomo delovali na praktičen in realističen način. Skupaj želimo razviti trajnostne ideje, ustvariti konkretne načrte in, po možnosti, deliti popotniška izkušnje s tem, kako so ideje bile izpeljane v praksi. Pridruži se nam, sodeluj in prispevaj!

Seznam literature

1. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (unesco.org)
2. Domača stran – BNE-Portal Kampagne (v nemščini in angleščini)