Radi bi potovali bolj trajnostno, pa ne

Vrzel med tem, kar rečemo, in tem, kako potujemo.

Začnimo s primerom Nemčije. Nemci radi potujejo. Nemci so na splošno znani po tem, da radi potujejo v druge države. Leta 2018 se je 71 milijonov Nemcev odpravilo na počitnice (ki so daljše od petih dni), 41 % teh potovanj so opravili z letalom. Med temi je bilo 51,1 milijona potovanj v tujino, delež letalskih prevozov pa je bil 56-odstoten. (1)

Nemcem pa je tudi mar za okolje. Zelo radi ločujejo odpadke in jih reciklirajo, mnogi pa imajo tudi radi naravo. Prav tako veliko dajo na trajnostni razvoj. In kako se to odraža v turizmu in potovanju? No, tukaj vse skupaj postane zanimivo ...

Nedavna raziskava (2019), ki jo je naročilo nemško Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost (BMU), je ugotovila, da več kot polovica prebivalcev v Nemčiji podpira okolju prijazne in družbeno trajnostne počitnice, a da se jih manj kot deset odstotkov tega dejansko tudi drži, ko rezervirajo in načrtujejo svoje potovanje. (2)

A za to seveda ne gre kriviti Nemce. Podobne rezultate kažejo tudi mednarodne raziskave. V eni izmed raziskav v ZDA iz leta 2019 je 42 % vprašanih odgovorilo, da je trajnostnost ena izmed prioritet, ko izbirajo, kje in kako bodo preživeli svoje počitnice. Hkrati pa je ista raziskava pokazala, da je na splošno le 15 % vprašanih dobro razumelo, kaj je trajnostnost. V drugi raziskavi je 61 % vprašanih odgovorilo, da bi v prihodnosti radi potovali bolj trajnostno, več kot 80 % pa jih je odgovorilo, da bi temu radi namenili več pozornosti. Zlasti mladi popotniki (18–34) so pri tem pokazali velik interes. (3) Te številke pa se nikakor ne ujemajo z resničnostjo: trajnostni turizem je še vedno na obrobju in ljudje ne rezervirajo potovanja glede na kriterije, za katere so odgovorili, da bi jih načeloma upoštevali. Turizem po svetu raste in daljša potovanja so še posebej cvetela do leta 2019.

Zakaj je okolju prijazen turizem nekoliko težje doseči

Kadar gre za izbiranje in načrtovanje počitnic, so trajnostni vidiki v smislu okoljevarstva do zdaj bili bolj ko ne drugotnega pomena, ne glede na to, kaj so ljudje odgovorili, ko so jih vprašali o trajnostnem turizmu. In zakaj je tako? Obstaja nekaj glavnih točk, ki ustvarijo sliko:

Najprej je treba povedati, da na dopustovanje tako rekoč gledamo kot na čas, ko uživamo. Dopust je čas, ko se ljudje razvajamo. Tisti, ki vsak dan preživijo ob napornem delu, se želijo sprostiti in uživati, ne pa se dodatno obremenjevati z omejitvami, ki si jih sami določijo. Tisti, ki potujejo za zabavo, želijo edinstveno doživetje, zato so toliko bolj nagnjeni k temu, da okoljske vidike postavijo na stranski tir. Nenazadnje pa tukaj igra vlogo tudi družbeni vidik: to, kako in kje preživimo počitnice, je povezano tudi s statusom in javljanjem (tudi s pomočjo družbenih omrežij) s počitnic, s čimer želimo biti prepoznavni in bi radi, da bi nas prijatelji in sodelavci občudovali.

Poleg tega, kljub temu da je trajnostnost v turizmu zelo zaželena, ni ravno želje, da bi zanjo plačali več. Nedavne študije kažejo, da do 66 % popotnikov pravi, da so pripravljeni plačati več. (4) Kar pa se ne odraža v dejanskih številkah rezervacij, tako da ljudje očitno rečejo, kar mislijo, da je prav, ali tisto, kar bi radi upoštevali, pa ne.

Tretji vidik je, da bolj dosledno načrtovanje počitnic v skladu s primernimi kriteriji do zdaj ni ravno bilo enostavno. Upoštevati je treba veliko kriterijev, ni doslednih oznak in na splošno so informacije pri vsaki turistični agenciji prikazane drugače.

Kako lahko premostimo ovire in potujemo drugače

Ob branju zgornjih informacij ne bi smeli biti nejevoljni, ampak še bolj radovedni in pripravljeni na izziv, da nekaj spremenimo. Konec koncev smo že dosegli nekaj napredka, vse skupaj pa moramo le še malo pospešiti.

Spisek opravkov za reševanje tega problema bi tako vseboval sledeče:

• Ustvariti moramo jasnejše kriterije glede tega, kaj trajnostni turizem sploh je. Pri tem mora korak narediti turistična panoga, vlade pa bi mogoče morale spremljati postopek.
• Informacije bi morale biti jasno prikazane. Uporabne bi bile standardizirane oznake, ustaviti pa bi tudi bilo treba lažno zeleno oglaševanje.
• Stranke (to smo mi, popotniki!) bi morali vedno zahtevati bolj trajnostne ponudbe in možnosti. Povpraševanje je ključno gonilo sprememb v tržno naravnanem gospodarstvu.
• Popotniki morajo v obzir vzeti svoja razpoložljiva sredstva in razumeti, da je trajnostnost kriterij kot je kakovost: zanjo se splača zapraviti nekaj več.
• Spremeniti moramo svoje vzorce in preizkusiti nove načine potovanja. Miselnost, da je treba dirkati okrog sveta in obiskati 1001 kraj, ki so ga že vsi videli, je način življenja 20. stoletja. Počitnice, preživete nekje v bližini, bi lahko bile ene izmed naših najboljših. To bi morali preprosto preizkusiti na lastni koži in deliti s svetom.

Drugačno potovanje za prihodnost gre z roko v roki z drugačnim življenjem v prihodnosti. Problemi, opisani zgoraj, v grobem ustrezajo navadam na drugih področjih: na splošno ljudje izkazujejo zanimanje za trajnostne navade (potrošništvo, mobilnost, nastanitev ipd.), a dejanske številke pravijo drugače. Vključimo se torej aktivno skupaj in odkrijmo pot do trajnostne prihodnosti – tako pri potovanju kot na drugih področjih.

Seznam literature

1. UBA (2019): Schwerpunkt Magazin Fliegen, S. 32 (10. 3. 2022)
2. NIT (2019): Nachhaltige Urlaubsreisen: Bewusstseins- und Nachfrageentwicklung. (10. 3. 2022)
3. WTTC 2021: A Net Zero Roadmap for Travel & Tourism, str. 9. (7. 3. 2022)
   CREST 2020, Trends and Statistics, str. 7. (8. 3. 2022)
4. CREST 2019, Trends and Statistics, str. 4–5 (9. 3. 2022)