Trajnostni turizem – obljuba, ki še čaka na izpolnitev
Trajnostni prehod turizma – izziv
Potovanje je del sodobnega življenja in še zabavno je. Tako vse več ljudi potuje naokoli, da bi raziskali druga mesta, doživeli naravo ali si preprosto oddahnili od vsakodnevnega življenja. A potovanje in turizem porabita ogromno virov, hkrati pa ju pogosto spremljajo stranski učinki, ki vplivajo na okolje in družbo. Preprosto povedano, turizem pogosto uniči tisto, kar popotnik pravzaprav išče. In kako lahko to spremenimo?
Jochen Dallmer
Turizem predstavlja okrog deset odstotkov svetovne gospodarske proizvodnje, hkrati pa povzroči tudi okrog deset odstotkov svetovnih izpustov CO2.
Turizem je ogromen gospodarski sektor. Do pandemije covida je panoga vsako leto zrastla za štiri odstotke, leta 2019 pa je potovalo več kot 1,5 milijarde ljudi. Turizem predstavlja okrog deset odstotkov svetovne gospodarske proizvodnje, hkrati pa povzroči tudi okrog deset odstotkov svetovnih izpustov CO2. Turizem pa je tudi velik porabnik vode in proizvede ogromne količine zavržene hrane, obstaja pa še veliko drugih težav, ki so v nasprotju s trajnostnostjo.
V sklopu splošnega prizadevanja za promocijo trajnostnega turizma večina akterjev v potovalni panogi zdaj priznava, da je nekaj treba ukreniti. Netrajnosten razvoj na kocko postavlja turizem, na primer ko podnebne spremembe uničijo naravne znamenitosti in vplivajo na življenja ljudi. Hkrati pa raste tudi zahteva gostov po bolj trajnostnem turizmu, zato se mora panoga preklopiti na zeleno, s tem ko ta tematika postaja vse pomembnejša in so popotniki vse bolj ozaveščeni. Trenutno so konkretne zahteve še vedno nizke, a se bo to najverjetneje kmalu spremenilo na bolje.
Kako lahko turizem postane bolj trajnosten?
Trenutno potovalna industrija večinoma dela na tem, da bo obstoječi turistični model bolj ekološko trajnosten. Vsako združenje in mreža ter skoraj vsako podjetje je razvilo ustrezne koncepte in spisalo spodbudne izjave o nameri. O tematiki se tako razpravlja, a je pogosto videti, da konkretnih izvedb zaenkrat še ni.
Zadeva postaja vse bolj pereča, saj se je kljub več dosedanjim inovativnim projektom in primerom dobrih praks v širšem obsegu naredilo bore malo. Stanje bilance je tako bolj slabo: Od leta 2010 je celotna rast turistične panoge več kot pokrila poskuse varčevanja z viri.
Do zdaj so najbolj priljubljeni pristopi bili tisti, kjer se podjetjem neposredno splača bolj trajnostno poslovanje. Takšni primer je recimo varčevanje z energijo ali vodo, saj je to dobro tudi za finance podjetja. To pa poznamo kot gostje hotela: »Brisače, prosimo, uporabljajte večkrat. Tako bomo prihranili na vodi, ki se uporablja za pranje – to je dobro tako za okolje kot za hotelski proračun.« Na drugih področjih pa je večja trajnostnost povezana z vlaganji ali pa je dražja pri trajnem poslovanju. Takšen primer je recimo hotelski kompleks, ki se je okoljsko moderniziral ali dvignil svoje družbene standarde – to na primer pomeni večje plače za domačine. Napredek pa je tukaj počasen.
Na področju masovnega turizma največje upanje temelji na novi in zeleni tehnologiji. V svojem osrednjem dokumentu o trajnostnosti svetovno industrijsko združenje Svetovni svet za potovanja in turizem (WTTC) govori o upanju konkretnega zmanjšanja CO2, a večinoma od leta 2030 naprej. (1) Do takrat bi nova tehnologija morala zagotoviti, da bi letenje bilo podnebno nevtralno, križarjenja potekala brez izpustov in drugi izpusti lahko bili izravnani. To namiguje na veliko mero optimizma in zanemarja številna druga področja. Zaenkrat še torej vse poteka po starem, le da je malo več trajnostnosti.
Trajnostni turizem – sanje, prizadevanja in resničnost
O poslovnem modelu se običajno ne razpravlja, kar vodi do učinkov, ki jih lahko opišemo kot lažno zeleno oglaševanje (angl. greenwashing). Določena področja delujejo na bolj trajnosten način in se jih posledično oglašuje kot trajnostna. Takšni pristopi pa ne vzdržijo kritične presoje ali pregleda splošnega stanja.
Živ primer tega je industrija križarjenj. Križarjenja zagotovo niso niti približno trajnostna in zaradi splošnih pogojev niti ne morejo biti: velike ladje porabijo ogromno količino virov in, ker je veliko križarjenj na voljo na drugih koncih sveta, ta vključujejo tudi uporabo letala do in od destinacije. Tudi če bi najnovejše križarke bile opremljene z manj uničujočim pogonom za okolje (utekočinjenim zemeljskim plinom ali LNG), večina okrog 300 velikih ladij še vedno poganja težko olje, splošno okoljsko stanje pa je preprosto pretresljivo. (2)
Druge počitniške ponudbe, ki so označene kot trajnostne ali odgovorne, lahko najdemo v katalogih prestižnejših turističnih agencij. Običajno so na voljo kot luksuzna daljša potovanja: pohod v Himalaji ali Andih, kolesarski izlet na Kubi ali kulturni ogledi po Indiji v dveh tednih. Takšni izleti imajo delčke odgovornega in zavednega potovanja, saj ponujajo posebna doživetja narave in kulture. Kljub temu pa še vedno niso zares trajnostni, če upoštevamo stroga merila pri porabi virov za teden ali dva počitnic.
Trajnostni turizem? Mogoče bomo morali potovati drugače!
Da bi res izboljšali stvari, moramo korenito spremeniti način organizacije turizma. Če cilj trajnostnosti jemljemo resno, bi moral poudarek biti manj pogostem potovanju, zlasti pri potovanju v odročnejše kraje. To še posebej velja za letalski promet in križarjenje. Tukaj so torej preproste smernice za potovanje v odročnejše kraje: potuj redkeje, a na destinaciji preživi dlje časa. Tako boš bolje spoznal kraj in res doživel državo, njeno kulturo, podnebje in pokrajino. Konec koncev lahko to vodi tudi k boljši popotniški izkušnji in bolj zadovoljivim počitnicam!
Potovati drugače pomeni tudi daljše počitnice in potovanje po lastni državi ali regiji. Kolesarski izlet v lastni organizaciji in v lastni državi lahko prinese več doživetij kot številni paketi, ki jih ponuja tvoja turistična agencija!
Razvoj trajnostnega turizma je naloga za vse nas, ki radi potujemo. Potovanje je dolgo bilo privilegij le peščice ljudi. Zdaj je enostavno in dostopno – najti moramo dobro ravnovesje med tem, koliko turizma potrebujemo in želimo ter v katerih oblikah!