Kaj se lahko naučimo od Slovenije?
Majhna, toda učinkovita
Slovenija – dežela polna bujne narave, slikovitih krajev in enega od sedežev projekta Travel Different. V našem zadnjem članku smo se že dotaknili zbirke najboljših praks EU za nagrado »Evropska prestolnica pametnega turizma« in pogledali, kaj mesta v Evropi že počnejo v boju proti podnebnim spremembam (1). Tokrat se bomo osredotočili na ukrepe, ki se izvajajo v Sloveniji. Čeprav mnogi morda niso slišali za ta skriti dragulj v srednji Evropi, je bil že mednarodno priznan zaradi svojih izjemnih ukrepov v zvezi s trajnostjo.
Ella Pommeranz
Narava ima ključno vlogo v slovenski družbi, kar se odraža tudi v prizadevanjih države za trajnost, in nazadnje v glavnem mestu Ljubljani, ki ga je EU leta 2016 nagradila za najbolj zeleno prestolnico Evrope.
Zelena pljuča Srednje Evrope
Slovenija, ki leži med avstrijskimi gorami in hrvaško ter italijansko obalo, ponuja različne pokrajine, prilagojene vsem potrebam. Vse od gora, dolin, obalnih mest in celo ravnih polj z vinogradi je mogoče najti v tej precej majhni državi. Poleg tega je približno 60 % slovenske pokrajine prekrite z gostimi gozdovi (2). V več kot 40 parkih živi skoraj 20.000 rastlinskih in živalskih vrst. Na splošno ima narava ključno vlogo v slovenski družbi, kar se odraža tudi v prizadevanjih države za trajnost, in nazadnje v glavnem mestu Ljubljani, ki ga je EU leta 2016 nagradila za najbolj zeleno prestolnico Evrope (3). Naslednje leto je Slovenija dosegla 96 od 100 trajnostnih kriterijev (v smislu biotske raznovrstnosti, kulturne pristnosti in mnogih drugih), s čimer je zaslužila priznanje, da je najbolj trajnostna država na svetu (2). Poleg tega je Natura 2000, ki opredeljuje posebna ohranitvena območja za varovanje evropskih rastlinskih in živalskih habitatov, za ohranitveno območje določila 37,87 % Slovenije (4, 5). Od 27 držav članic EU je ta delež največji.
Primeri trajnostnih ukrepov
Sama sem v času študija eno leto živela v Ljubljani in presenečena sem bila, na koliko majhnih načinov se mesto posveča trajnostnim rešitvam. Na splošno se Ljubljana usmerja v gospodarstvo brez odpadkov. Leta 2017 je mesto ločeno zbralo 67 % zbranih gospodinjskih odpadkov, kar je največji delež v EU (6). Dragocene pa so tudi brezplačne fontane za pitje vode, ki so razporejene po vsem mestu in ponujajo okusno svežo vodo, kamorkoli se odpravite. To je povezano tudi z zakonom o čisti pitni vodi (7). Da bi preprečili komercializacijo pitne vode in jo postavili za temeljno pravico vseh prebivalcev, je Slovenija spremenila svojo ustavo. Poleg tega mestno jedro širi svoje zelene površine, hkrati pa pešcem in kolesarjem daje prednost pred avtomobili, ki so prvotno vozili po celotnem mestu. Prehod je dovoljen samo mestnim avtobusom na zemeljski plin (8). Ker 74 % ljubljanskih domov za ogrevanje uporablja zemeljski plin, se porabi manj fosilnih goriv, ki so odgovorna za večino svetovnih emisij ogljika. Nazadnje je Slovenija postala ena najbolj trajnostnih držav v Evropi zaradi številnih politik vlade, povezanih z izobraževanjem (5). Izobraževanje za trajnostni razvoj je bilo vključeno v učne načrte na vseh ravneh šolanja, od vrtca do fakultete, saj je trajnost v zadnjem času v ospredju nacionalnega izobraževalnega sistema.
Turizem, ampak naj bo trajnosten
Kot vsi vemo, ima lahko turizem precej škodljivih vplivov na okolje in družbo, če z njim ne upravljamo dobro. Zato se je slovenska vlada odločila, da v svojih turističnih politikah podpiše zavezo za trajnost. Zelena shema slovenskega turizma, orodje na nacionalni ravni in hkrati certifikacijska shema, je eden od izvedenih ukrepov. Združuje vse pobude za trajnostno rast slovenske turistične industrije, destinacijam in ponudnikom storitev zagotavlja orodja za ocenjevanje in krepitev njihovih trajnostnih prizadevanj ter te zelene pobude oglašuje pod blagovno znamko Slovenia Green (9).
V manjšem obsegu sta se Ljubljana in Maribor zavezala k okolju prijaznejšemu turizmu, na primer z zagotavljanjem električnih mini avtomobilov, s katerimi se je mogoče brezplačno voziti po mestnih središčih (1, 10). Mesta želijo prebivalcem in obiskovalcem zagotoviti široko paleto možnosti za potovanje po mestu z najmanjšim negativnim vplivom na okolje. Sama sem se vozila s temi električnimi vozili in moram reči, da so zabaven, trajnosten način za raziskovanje mesta ali pa se preprosto uporabljajo kot brezplačen taksi, kadar se počutite preveč leni, da bi nekam hodili.
Zdaj pa je vse odvisno od vas! Ali: Uživajte previdno
Izmenjava najboljših praks po vsem svetu lahko pomaga destinacijam, popotnikom in državljanom, da se naučijo več o že implementiranih rešitvah, saj te kažejo, da že delujejo (ali ne). Medtem ko vsak kraj ali oseba prihaja s svojimi edinstvenimi izzivi, upamo, da bodo ti vpogledi navdihnili druge, da sledijo podobni poti in prispevajo k bolj trajnostnemu turizmu. Kljub temu je pomembno upoštevati, da je to le ena stran zgodbe in odlomek tega, kar se dogaja v Sloveniji, kar pomeni, da bo treba oceniti dejanske vplive teh dejanj, saj se je v preteklosti izkazalo tudi, da je zeleno pranje postalo običajna praksa. Čeprav je Slovenija zelo zelena dežela in izkorišča bogastvo prostrane narave tako za svojo podobo kot za turizem, pa ni mogoče zanemariti dejstva, da turizem dejansko škoduje naravi, kar lahko privede do nasprotja interesov. Poleg tega se je treba zavedati, da lahko tudi najbolj trajnostni ukrepi nadomestijo le del okoljskih posledic, ki jih prinaša turizem. Zato je na nas, da ozaveščamo o težavah, ki jih povzročajo potovanja, in si prizadevamo, da bi za seboj pustili čim manj ali nič negativnih posledic.
Seznam literature
- Evropska komisija (n.d.). Compendium of Best Practices. Pridobljeno 10. oktobra 2022 s https://smart-tourism-capital.ec.europa.eu/system/files/2022-05/Best%20Practice%20Report_2022_Update.pdf.
- Christ, C. (2018, 27. junij). This Is the World's Most Sustainable Country. In: National Geographic. Pridobljeno 10. oktobra 2022 s https://www.nationalgeographic.com/travel/article/worlds-most-sustainable-eco-green-country.
- Evropska komisija (2016). EU Green Capital 2016. Pridobljeno 10. oktobra 2022 s https://ec.europa.eu/environment/pdf/europeangreencapital/ljubljana-2016-leaflet-web.pdf.
- Ford, C. (2017, 17. april). Slovenia has been named the greenest country in the world, and this is why. Contiki. Pridobljeno 21. novembra 2022 s https://www.contiki.com/six-two/slovenia-has-been-named-the-greenest-country-in-the-world-and-this-is-why/.
- Dragovic, B. (2022, 13. julij). How Slovenia Became One of the Most Sustainable Countries in Europe. Earth.Org. Pridobljeno 21. novembra 2022 s https://earth.org/slovenia-most-sustainable-countries/#:~:text=Considering%20the%20green%20mindset%20of,sustainable%20countries%20in%20the%20world.
- Zero Waste Europe. (2015, 15. maj). New case study: The story of Ljubljana, first Zero Waste capital in Europe! Pridobljeno 12. oktobra 2022 s https://zerowasteeurope.eu/press-release/new-case-study-the-story-of-ljubljana-first-zero-waste-capital-in-europe/.
- The Guardian. (2016, 18. november). Slovenia adds water to constitution as fundamental right for all. Pridobljeno 12. oktobra 2022 s https://www.theguardian.com/environment/2016/nov/18/slovenia-adds-water-to-constitution-as-fundamental-right-for-all.
- Sigit, S.A. (2018, 13. julij). What Is The Most Sustainable Country? The Answer Is Slovenia. Earthbuddies. Pridobljeno 22. novembra 2022 s https://earthbuddies.net/sustainable-country-slovenia/.
- Slovenska turistična organizacija (n.d.). Green Scheme of Slovenian tourism. Pridobljeno 13. oktobra 2022 s https://www.slovenia.info/en/business/green-scheme-of-slovenian-tourism.
- Visit Maribor. (n.d.). City centre with electric vehicle. Pridobljeno 13. oktobra 2022 s https://www.visitmaribor.si/en/what-to-do/transports/6314.